Nekega lepega večera sva na magičnem kraju imenovanem Avtonomna cona Metelkova z Đankijem dokazala, da tudi ob 03.30 ni prepozen čas za prihod na izjemno zanimiv parti in ni prepozno (verjetno celo še bolj mogoče), da spoznaš same simpatično zanimive ljudi.
Ob vračanju domov nas je naliv prepričal, da v naše gnezdo povabiva tudi ostale tri člane naše odprave, ki so eni na prtljažniku od kolesa drugi pa stiskajoč pod marelo pred seboj imeli še dolgo popotovanje.
Da pa je bila malha presenečenja polna (?) smo z našim DISKRETNIM prihodom prebudili Celebrated Chef-a, ki nam je okrog 7h zjutraj postregel z testenianmi v čebulno-gorčični omaki, ki je kljub dejstvu, da nobena od deklet ni jedla čebule in je ena izmed njih ves čas kuhanja razlagala, da v bistvu ne je ne majoneze,kečapa ali gorčice, požela splošno navdušenje.
Siti, posušeni in na toplem smo še dolgo v jutro (?) razgljabljali o življenju in DeGrujeju ter njegovi biserih.
Popoldansko prebujanje je spikerju (just) Mare-tu pomagalo narediti eno najboljših oddaj do sedaj zraven pa se je pošalil še na račun Talca Đankija, ki mu je bilo (zaradi 3h ali 4h neprespanih noči - kdo šteje?) jasno še manj kot ponavadi.
Še en dan iz življenja Talcev...
Ni komentarjev:
Objavite komentar